Nezhnito zvuk na mirnite branovi bavno se doblizhuvaa do negovata kozha. Duri i najmaliot nevron se ezheshe na taa oscilacija. So pogledot toneshe vo krvaviot horizont gledajkji kako denot bavno umira vo crveniot okean. Crnata plazha so meseci beshe negoviot dom. Chudno no na ovaa osamena planeta vo ovoj zhuvot toj go najde sopstveniot raj. Izlez od pandemoniumot koj so vekovi go zarobuvashe vo bezdushna agonija.
No comments:
Post a Comment